V sodobnih družbah se soočamo z nenehnim napredkom znanosti. Razvoj tehnologij ponuja neslutene možnosti in konstantne izboljšave na vseh področjih življenja. Ljudem napredek večinoma prinaša pozitivne spremembe, olajšuje naše vsakodnevnih aktivnosti in na splošno gledano izboljšuje kvaliteto življenja. Hkrati pa prinaša tudi svoje pasti, ki se jih žal večinoma ne zavedamo. Z masovno in ceneno dostopnostjo prihaja namreč vzporedno tudi samoumeven občutek varnosti. Čemu dvomiti v izboljšave, ki so v uporabi na globalnem nivoju, dostopne slehernemu posamezniku, pri čemer mu vsaj na prvi pogled kvaliteto življenja brez dvoma izboljšujejo?

Bistveni razlog je seveda sistemski. Tehnološke izboljšave so povezane z enormnimi stroški razvoja, kar zahteva v obstoječem sistemu tudi pričakovano dobičkonosnost oz. zadovoljstvo investitorjev. Zaradi tovrstnega konflikta interesov prihaja neredko tudi do poskusov zmanjševanja nevarnosti vplivov novih tehnologij na zdravstveno stanje potrošnikov. Nemalokrat tako kljub obstoju obilice strokovnih neodvisnih študij, ki kažejo na povsem drugačne učinke uporabe produktov, rezultati ne dosežejo potencialno ogroženih potrošnikov. Originalne študije pa so velikokrat narejene po principu želenega rezultata z zasledovanjem izključno cilja investitorjev.

Mobilna telefonija in spremljajoča tehnologija sta tipični primer opisane problematike. Zaradi nesporne privlačnosti, široke uporabnosti in s tem povezane poenostavitve širokega spektra vsakodnevnih aktivnosti gre nedvomno za izjemen izum. Žal pa je uporaba mobilnih naprav, kot tudi spremljajoče tehnologije, povezana tudi z zdravjem človeka oz. končnega uporabnika in vseh drugih izpostavljenih subjektov. Pričujoča stran je namenjena ozaveščanju o nevarnostih elektromagnetnih sevanj, ki neposredno izhajajo iz aktivne in tudi pasivne uporabe naprav. Vplivi so vse prej kot zanemarljivi, še posebej, če z uporabo pretiravamo. O tem kje je meja sprejemljivega tveganja, so si mnenja deljena. Dejstvo pa je, da je sevanje merljivo in je škodljiva izpostavljenost odvisna od različnih fakotorjev. Še posebej so izpostavljeni prav otroci in mladostniki, katerih možgani se šele razvijajo. Prav ta skupina pa je najbolj na udaru tudi zaradi sočasnega ogromnega pritiska s strani industrije. Ta se prav nič ozira na zdravstveni vidik, temveč zgolj komercialni. To pa vodi v povečevanje izpostavljenosti preko vseh sprejemljivih meja. Dejstvo je, da se celo nekateri odrasli stežka upremo skušnjavam novih tehnologij in tudi sami hočeš nočeš pademo v past, ki nam po eni strani olajšuje in (vsaj nekaterim) tudi polepša življenje, po drugi strani pa iz nas dela digitalne sužnje preko stalne dosegljivosti. In kar je najbolj zaskrbljujoče, iz ljudi dela robotizirane in vse bolj od tehnologije odvisne posameznike, nesposobne najbolj enostavnih – prej samo po sebi umevnih – opravil. Bomo torej dopustili, da naši otroci postanejo živčne, digitalno odvisne in od realnega sveta razdvojene osebnosti nezmožne osnovne človeške komunikacije in sočutja? Bomo dopustili pojav digitalne demence in zaradi lastnega udobja zanemarili objektivno prisotne nevarnosti? Bomo zanemarili neodvisne znanstvene študije, ki nedvoumno s prstom kažejo na krivca porasta nekdaj redkih, danes vseprisotnih kroničnih obolenj? Kdo bo raziskal dolgoročne učinke izpostavljenosti, ki iz razumljivih vzrokov še niso poznani in soodvisnosti prihajajočih tehnologij?

Dejstvo je, da popolnoma preprečiti opisanih nevarnosti žal ne moremo. Lahko pa jih z odgovornim odnosom vsaj omejimo in s tem zaščitimo vsaj najbolj izpostavljene pred negativnim potekom dogodkov. Nič še ni izgubljenega…. Če ste prišli do te točke, vas vabimo, da si ogledate podrobnosti in tehnični vidik problematike, kot tudi delo pionirjev na tem področju in predloge rešitev.