ZAŠČITNIK GOTOVINE

Zakaj postati zaščitnik gotovine?

Zaščitniki gotovine s(m)o potrebni, saj se kaže svetovni trend digitalizacije denarja, kot tudi v Sloveniji, izredno velik, ker so apetiti svetovnih centralnih bank, vlad in korporacij v smeri, da bi finančni sektor preusmerili v izključno uporabo digitalnega denarja, medtem ko gotovino katero poznamo, torej bankovce in kovance, na različne načine postopno umikajo iz plačilnega prometa.

V kolikor bo v prihodnje prišlo do ukinitve gotovine, gre v tem primeru nesporno za napad na osebno, kot tudi ekonomsko svobodo, ter svobodo nasploh. Ob tem se ne gre le za nadzor nad denarjem, temveč gre v resnici za nadzor nad posameznikom in lahko rečemo, da se na tak način uveljavlja digitalno suženjstvo, česar pa ljudje, pod nobenim primerom ne smemo sprejeti.

V kolikor se gotovina ne zaščiti, ter zamre oz. se jo v popolnosti odpravi, v povezavi z digitalno denarnico oz. digitalnimi dokumenti, bodo imele centralne banke oz. oblast, vlade držav možnost, da bodo v vsakem trenutku imele nadzor nad našo/vašo lokacijo in nad vsemi našimi/vašimi nakupi in bomo tako še bolj kot danes sledeni in ne bomo svobodni.

Zavedati se je potrebno tudi, da so digitalne valute programirljive (lahko se omeji uporaba geografsko, lahko se omeji glede na vrsto storitev in produktov, lahko se omeji količinsko (npr. 50€/dan) in podobno.

Gotovina (bankovci in kovanci) je v R. Sloveniji zakonito plačilno sredstvo in jo je potrebno ohraniti in zaščititi.

Zato je cilj, da imamo v vsaki občini v Sloveniji prisotnega vsaj enega zaščitnika gotovine, kateri bo na območju občine izvajal posamezne aktivnosti za ohranitev gotovine. Katere aktivnosti se pričakujejo si preberi v nadaljevanju.

Kako lahko ti pomagaš pri tem, da zaščitimo in ohranimo gotovino v Sloveniji?

Vsaka oseba, ki živi in dela v Sloveniji je zelo pomembna pri zaščiti in ohranitvi gotovine v Sloveniji. Kadar govorimo o gotovini, naj bo jasno, da gre za bankovce in kovance.

Cilj Združenja PovezaniSmo je, da bo v vsaki občini v Sloveniji deloval vsaj en zaščitnik gotovine, kateri bo izvajal aktivnosti nadzora in informiranja na območju svoje občine

Kaj zaščitnik gotovine počne v svoji občini bivanja?

  • v sklopu svojega vsakodnevnega življenja posveča pozornost na pojav podjetij oz. mest, kjer se onemogoča plačilo storitev in blaga z gotovino, ter o tem obvešča Združenje PovezaniSmo oz. Ivana Jurgec
  • na območju svoje občine v primeru, da se razpolaga z informacijo, da se nekje onemogoča plačilo storitev in/ali blaga z gotovino, takšno informacijo preveri in o tem obvesti Združenje PovezaniSmo oz. Ivana Jurgec

POMEMBNO:

Namreč, ko zaščitnik gotovine ugotovi kakršno koli nepravilnost, sum kršitve Zakona o uvedbi evra, ki se nanaša na onemogočanje plačila storitev in blaga v njegovi občini (npr. onemogočanje plačila parkiranja z gotovino, onemogočanje plačila z gotovino prevoza z javnim prevoznim sredstvom, onemogočanja plačila storitev v različnih institucijah (občina, UE, banka,…) oz. katero koli drugo onemogočanje plačila storitev ali blaga z gotovino), o tem obvesti Združenje PovezaniSmo oz. pobudnika za vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo, Ivana Jurgec, kateri bo v nadaljevanju izpeljal postopek prijave pristojnim službam kot so Tržna inšekcija oz. zbral dodatne informacije pri podjetjih, katera bi onemogočala plačilo z gotovino, ter jih opozoril na nepravilnost oz. kršitev Zakona o uvedbi evra.

Zaščitniku gotovine se tako ne bo potrebno izpostavljati in opravljati prijav suma kršitve pri institucijah, razen v kolikor bi si sam to želel in v to privolil oz. predlagal.

V kolikor želiš aktivno delovati ZA ohranitev gotovine v Sloveniji in bi želel na območju svoje občine delovati kot zaščitnik gotovine se prijavi preko spletnega obrazca.

Za morebitne dodatne informa pa smo ti na voljo preko e.mail: info@povezani-smo.eu.

IZPOLNI SPLETNI OBRAZEC

Postani zaščitnik gotovine
Kako bomo varovali in obdelovali vaše podatke? Preberite si našo politiko varovanja osebnih podatkov :

Zaščitniki gotovine že delujejo v spodaj navedenih občinah.

  • Občina Poljčane (4 x ZG)
  • MO Ljubljana (5 x ZG)
  • MO Nova Gorica (2 x ZG)
  • MO Ptuj (2 x ZG)
  • Občina Logatec (1 x ZG)
  • Občina Mislinja (1 x ZG)
  • Občina Slovenj Gradec (2 x ZG),
  • MO Kranj (2 x ZG)
  • Občina Ormož (2 x ZG)
  • Občina Braslovče (1 ZG)
  • Občina Tolmin (2 x ZG)
  • Občina Žuženberk (1 x ZG)
  • Občina Gornja Radgona (1 x ZG)
  • Občina Apače (1 x ZG)
  • Občina Gornja Radgona (1 x ZG)
  • Občina Škofja Loka (1 x ZG)
  • Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah (1 x ZG)
  • Občina Grosuplje (1 x ZG)
  • Občina Piran (1 x ZG)
  • Občina Izola (1 x ZG)
  • Občina Slovenske Konjice (1 x ZG)
  • Občina Majšperk (1 x ZG)
  • Občina Zagorje (1 x ZG)
  • Občina Trbovlje (1 x ZG)
  • Občina Hrastnik (1 x ZG)
  • Občina Ivančna Gorica (1 x ZG),
  • Občina Dol pri Ljubljani (1 x ZG)
  • Občina Litija (1 x ZG)
  • Občina Bovec (1 x ZG)
  • Občina Kobarid (1 x ZG)
  • Občina Apače (1 x ZG)
  • Občina Šentjur (1 x ZG)
  • MO Maribor (1 x ZG)
  • Občina Žiri (1 x ZG)
  • Občina Velenje (1 x ZG)
  • Občina Lenart (1 x ZG)
  • Občina Lukovica (1 x ZG)
  • Občina Idrija (1 x ZG)

Številka za imenom občine npr. 3 x ZG pomeni, da na območju navedene občine delujejo oz. so aktivni trije zaščitniki gotovine. Na območju ene občine lahko oz. je priporočljivo, da deluje več zaščitnikov gotovine. S podatki, kdo je za posamezno občino zaščitnik gotovine razpolaga samo Združenje PovezaniSmo oz. Ivan Jurgec, pobudnik vpisa pravice do uporabe gotovine v Ustavo, ki tudi osebno kontaktira z zagovorniki gotovine glede posameznih aktivnosti.

Združenje PovezaniSmo oz. Ivan Jurgec, kot pobudnik vpisa pravice do uporabe gotovine v Ustavo že izvaja aktivnosti prijav glede suma kršitve Zakona o uvedbi evra v zvezi naslednjih primerov :

  • Mestna kartica URBANA v Ljubljani (onemogočanje plačila vozovnic z gotovino na avtobusih – vožnje z avtobusom na Mestnem prometu LPP),
  • Mestna kartica CEKR v Kranju (onemogočanje plačila vozovnic z gotovino na avtobusih – vožnja z avtobusom na mestnem prometu),
  • Slovenske Železnice in kartomati (onemogočanja plačila nakupa vozovnic na kartomatih z gotovino),
  • Podjetje ARRIVA (onemogočanje plačila nakupa vozovnic z gotovino na avtobusih v Kopru in Piranu,
  • Občina Domžale (onemogočanje plačila parkiranja z gotovino na posameznih parkirnih mestih v Domžalah),
  • Studio Biskvit Ljubljana (onemogočanje plačila z gotovino storitev in blaga)
  • WithCar.si Logatec (onemogoča plačilo z gotovino nakupljenega izdelka pri osebnem prevzemu v poslovalnici)
  • Avtomatski bencinski servisi Maxen po Sloveniji (onemogočanje plačila z gotovino točenje goriva)
  • Prodajni avtomati LL Viva24 po Sloveniji (onemogočanje plačila z gotovino na prodajnem avtomatu)
  • Zbirni center Barje – Voka Snaga (pogojevanje negotovinskega plačila storitev)
  • Parkirišče – garaža Center Zalog (pogojevanje plačila parkiranja s plačilno kartico)
  • Parkirna garaža Mirje (pogojevanje plačila parkiranja s plačilno kartico)
  • Telemach (nesprejemanje plačila z gotovino za blago in storitve)
  • Šopkomat Cvetličarna Tulipan v Slovenski Bistrici (onemogočanje plačila z gotovino na šopkomatu)
  • Šopkomat Cvetje Harmonija v Krškem (onemogočanje plačila z gotovino na šopkomatu)
  • Lokal brez osebja v Mariboru (Delikomat prodajni avtomati) (onemogočajo plačila z gotovino na avtomatih)
ZAŠČITNIK GOTOVINE

ZAKON O UVEDBI EURA (ZUE)

I. SPLOŠNE DOLOČBE
 
1. člen
 
Ta zakon podrobneje ureja postopke v zvezi z uvedbo eura kot valute Republike Slovenije.
 
2. člen
 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
Euro je valuta vseh sodelujočih držav članic Evropske unije, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L št. 139 z dne 11. maja 1998, str. 1, s spremembami).
Tečaj zamenjave je tečaj, ki je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L št. 195 z dne 15. julija 2006, str. 1).
Dan uvedbe eura je dan, ki je določen v Odločbi Sveta 495/2006 z dne 11. julija 2006 v skladu s členom 122 (2) Pogodbe o uvedbi enotne valute v Sloveniji 1. januarja 2007 (UL L št. 195 z dne 15. julija 2006, str. 25).
Metoda od spodaj navzgor je metoda redenominacije dolga, pri kateri se redenominira vrednost posameznega apoena dolžniškega vrednostnega papirja.
 
II. ZAMENJAVA GOTOVINE
 
3. člen
 
(1) Z dnem uvedbe eura se v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na euro.
(2) Obdobje dvojnega obtoka se začne 1. januarja 2007 ob 00.00 uri in traja do vključno 14. januarja 2007 do 24.00 ure.
(3) V obdobju dvojnega obtoka se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo tudi bankovci in kovanci, ki se glasijo na tolar.
 
4. člen
 
(1) V obdobju dvojnega obtoka lahko pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje), državni organi ter organi lokalnih skupnosti razliko med vrednostjo, zaračunano za storitev ali blago, in prejetim zneskom vračajo le v bankovcih in kovancih, ki se glasijo na euro.
(2) Preračun se opravi tako, da se od v euro preračunanega zneska, prejetega v tolarskih bankovcih ali kovancih, odšteje vrednost v eurih.
 
5. člen
 
(1) Z dnem uvedbe eura začne Banka Slovenije jemati iz obtoka bankovce in kovance, ki se glasijo na tolar.
(2) Banka Slovenije lahko izda predpis, s katerim podrobneje določi postopke in način zamenjave gotovine, zlasti pogoje prevoza, pakiranja, hranjenja, varovanja, zavarovanja in statističnega spremljanja postopka zamenjave gotovine.
 
6. člen
 
(1) Ne glede na drugi odstavek 3. člena tega zakona, traja obdobje za zamenjavo bankovcev in kovancev, ki se glasijo na tolar, v bankovce in kovance, ki se glasijo na euro, v bankah, hranilnicah in Pošti Slovenije kot pogodbeni izvajalki storitev za Poštno banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Pošta Slovenije) od 1. januarja 2007 do vključno 1. marca 2007 do 24.00 ure.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka morajo banke, hranilnice ter Pošta Slovenije po tečaju zamenjave brezplačno menjati bankovce in kovance, ki se glasijo na tolar, v bankovce in kovance, ki se glasijo na euro.
(3) Banka, hranilnica ali Pošta Slovenije lahko zahteva, da se menjave zneskov, ki presegajo znesek 1.500 eurov, najavijo en delovni dan pred načrtovano menjavo. Če menjava ni najavljena v skladu s prejšnjim stavkom, lahko banka, hranilnica ali pošta za menjavo zneska, ki presega 1500 eurov, zaračuna stroške menjave v skladu s svojo veljavno tarifo.
 
7. člen
 
Banka, hranilnica ali Pošta Slovenije ob pologu bankovcev ali kovancev, ki se glasijo na tolar, na račun, ki ga ima stranka pri tej isti banki ali hranilnici, v obdobju, ki se začne 1. januarja 2007 ob 00.00 uri in traja do vključno 1. marca 2007 do 24.00 ure, ne sme zaračunati nobenih stroškov, ne glede na višino pologa ali njegove apoenske sestave.
 
8. člen
 
(1) Banka Slovenije brezplačno po tečaju zamenjave trajno menja bankovce, ki se glasijo na tolar in tolarske bone, v bankovce in kovance, ki se glasijo na euro.
(2) Banka Slovenije v imenu in za račun Republike Slovenije brezplačno po tečaju zamenjave menja kovance, ki se glasijo na tolar, v bankovce in kovance, ki se glasijo na euro, do 31. decembra 2016.
(3) Terjatve iz kovancev do Republike Slovenije, ki se glasijo na tolar, prenehajo dne 31. decembra 2016.
 
III. STANJA NA RAČUNIH IN PLAČILNI PROMET
 
9. člen
 
(1) Z dnem uvedbe eura se stanja na računih v tolarjih konvertirajo v eure v skladu s 4. in 5. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1103/97 z dne 17. junija 1997 o nekaterih določbah v zvezi z uvajanjem eura (UL L št. 162 z dne 19. junija 1997, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1103/97).
(2) Zneski iz prejšnjega odstavka se zaokrožujejo v skladu s 5. členom Uredbe 1103/97.
(3) Stanje iz prvega odstavka tega člena se konvertira brezplačno.
 
10. člen
 
Z dnem uvedbe eura se negotovinski plačilni promet preneha opravljati v tolarjih.
 
IV. NEMATERIALIZIRANI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI
 
11. člen
 
(1) Izdajatelji nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev, denominiranih v tolarjih v skladu s slovensko zakonodajo, morajo izvesti redenominacijo teh vrednostnih papirjev v eure tako, da v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona pošljejo Klirinško depotni družbi, d.d. nalog vpisa spremembe podatkov o dolžniškem vrednostnem papirju v centralni register, v skladu z zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.
(2) Če izdajatelj nematerializiranega dolžniškega vrednostnega papirja ne izbere druge metode redenominacije v eure v roku iz prejšnjega odstavka, mora redenominacijo v eure izvesti po metodi iz 12. člena tega zakona.
 
12. člen
 
(1) Nematerializirani dolžniški vrednostni papirji državnega proračuna, denominirani v tolarjih, se redenominirajo po metodi od spodaj navzgor.
(2) Način in postopke za izvedbo redenominacije posameznih vrst nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev državnega proračuna predpiše minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.
 
V. ZNESKI V AKTIH
 
13. člen
 
(1) Z dnem uvedbe eura se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom, glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave.
(2) Če iz dogovora strank ali predpisa ne izhaja drugače, je dolžnik ob plačilu ali predložitvi naloga za plačilo odgovoren za pravilnost preračuna zneskov, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro.
(3) Pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev podjetij skladno z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, je podjetje odgovorno za pravilnost preračuna zneskov, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro.
(4) Sodišča in drugi državni organi, organi lokalne skupnosti ter druge organizacije z javnimi pooblastili preračunajo po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro, v postopkih, ki jih vodijo.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo izdajatelji posebnih položnic, ki v položnice izpisujejo zneske in jih izdajajo zadnja dva meseca pred uvedbo eura, na posebni položnici navesti znesek, ki se glasi na tolar, in znesek, ki se glasi na euro, preračunan po tečaju zamenjave.
 
14. člen
 
Ne glede na druge določbe tega zakona se po dnevu uvedbe eura pri ugotavljanju oziroma določanju pravic in obveznosti po zakonih, ki urejajo socialna zavarovanja, na podlagi podatkov iz obdobja pred dnevom uvedbe eura, ti podatki ugotavljajo in določajo na način, določen v teh predpisih in nato preračunajo v euro po tečaju zamenjave.
 
15. člen
 
V davčnih zadevah, pri katerih je treba davčno osnovo ugotoviti po uvedbi eura, pri tem pa upoštevati vrednost kapitala ob pridobitvi in je zavezanec fizična oseba pridobil kapital pred uvedbo eura, se vrednost kapitala ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve kapitala oziroma dne 1. januarja 2006, kadar se po predpisih, ki urejajo davke, za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala na ta dan.
 
16. člen
 
Ne glede na 13. člen tega zakona, minister, pristojen za finance, lahko izda navodilo, s katerim določi valuto, v kateri se po dnevu uvedbe eura pošiljajo poročila, izkazi, obračuni, evidence in drugi podatki, ki se nanašajo na obdobje pred uvedbo evra, državnim organom in drugim osebam, ki so jih upravičeni zahtevati za uresničevanje svojih pristojnosti in nalog.
 
VI. OBRESTNE MERE, INDEKSI IN TEČAJI
 
17. člen
 
Ob prvem poteku pogodbeno določenega obdobja za obračun obresti, ki poteče po dnevu uvedbe eura, medbančno referenčno obrestno mero Združenja bank Slovenije SITIBOR nadomesti evropska medbančna referenčna obrestna mera EURIBOR ustrezne ročnosti, razen če se stranke dogovorijo drugače.
 
18. člen
 
(1) Če ob uvedbi eura preneha obstajati referenčna obrestna mera, indeks ali tečaj (v nadaljnjem besedilu: referenčno merilo vrednosti) ali se zaradi uvedbe eura spremeni metoda ali osnova njihovega izračuna, to ne vpliva na veljavnost aktov.
(2) Če referenčno merilo vrednosti iz prejšnjega odstavka nadomesti drugo referenčno merilo vrednosti, se šteje, da se uporablja referenčno merilo vrednosti, ki je nadomestilo.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata, če se stranke dogovorijo drugače.
 
VII. DRUGE DOLOČBE O ZAOKROŽEVANJU
 
19. člen
 
(1) Z dnem uvedbe eura se prodajne cene za blago in storitve preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo ter izkazujejo na ne manj kot dve decimalni mesti.
(2) Kadar se blago in storitve prodajajo v velikih količinah (na primer električna energija, telefonski impulz, osnovne komunalne storitve, naftni derivati, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin), se pri preračunavanju cen iz tolarjev v eure cene zaokrožijo in izkazujejo na ne manj kot štiri decimalna mesta.
(3) Zneski vmesnih operacij se morajo zaokrožiti na najmanj toliko decimalnih mest, kolikor jih ima cena, iz katere je vmesna operacija pridobljena. Pri tem se za vmesne operacije štejejo operacije, pri katerih takojšnji cilj operacije ni plačilo ali knjiženje kot končni obračun ustreznega denarnega zneska.
(4) Denarni zneski, izračunani na podlagi cen iz drugega odstavka tega člena, ki jih je treba plačati ali vknjižiti, se zaokrožijo na najbližji cent.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se cene motornih bencinov, plinskega olja za pogon in ogrevanje zaokrožijo na tri decimalna mesta.
 
20. člen
 
(1) Pri dvojnem označevanju cen po Zakonu o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (Uradni list RS, št. 101/05) pri prodaji blaga in storitev s prodajnimi avtomati ali z drugimi podobnimi načini prodaje, pri katerih plačevanje blaga in storitev na 0,01 in 0,02 eura natančno ni mogoče iz tehničnih razlogov, lahko podjetja označujejo cene na najbližjih 0,05 eura ali na njihov najbližji večkratnik.
(2) Ne glede na tretji odstavek 3. člena tega zakona v obdobju dvojnega obtoka ni treba prilagoditi prodajnih avtomatov tako, da sočasno sprejemajo bankovce in kovance, ki se glasijo na euro in tolar.
 
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
 
21. člen
 
(1) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem 6. in 7. člena tega zakona. Za postopek nadzora Banke Slovenije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo bančništvo.
(2) Tržni inšpektorat Republike Slovenije je pristojen za nadzor nad izvajanjem 2., 3., 4., 13. in 19. člena tega zakona.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad izvajanjem 11. člena tega zakona.
 
IX. KAZENSKE DOLOČBE
 
22. člen
 
(1) Z globo od 40.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, hranilnica ali Pošta Slovenije, ki:
1.      zavrne menjavo bankovcev in kovancev v skladu s 6. členom tega zakona,
2.      bankovcev in kovancev ne menjava v skladu s 6. členom tega zakona.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, hranilnice ali Pošta Slovenije kot pogodbena izvajalka storitev za Poštno banko Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
 
23. člen
 
(1) Z globo od 2.000 do 25.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki:
1.      po dnevu uvedbe eura ne sprejema bankovcev in kovancev, ki se glasijo na euro v skladu z 2. členom tega zakona;
2.      v obdobju dvojnega obtoka ne sprejema bankovcev in kovancev, ki se glasijo na tolar v skladu s 3. členom tega zakona;
3.      pri preračunu tolarjev v eure in preračunu eurov v tolarje ne uporablja tečaja zamenjave v skladu z 2. členom tega zakona;
4.      pri izdajanju posebnih položnic ne upošteva petega odstavka 13. člena tega zakona;
5.      pri prodaji blaga in storitev iz drugega odstavka 19. člena tega zakona pri preračunavanju cen iz tolarjev v eure cene zaokroži in izkazuje na manj kot štiri decimalna mesta;
6.      cen motornih bencinov, plinskega olja za pogon in ogrevanje ne zaokroži na tri decimalna mesta v skladu s petim odstavkom 19. člena tega zakona;
7.      v roku ne pošlje Klirinško depotni družbi, d.d., naloga v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
 
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
24. člen
 
(1) Z dnem uvedbe eura prenehata veljati Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91 in 33/92) in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se Zakon o denarni enoti Republike Slovenije in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije smiselno uporabljata do poteka obdobja dvojnega obtoka.
 
25. člen
 
Z dnem uveljavitve tega zakona se v zakonih in drugih predpisih beseda »evro« v vseh sklonih nadomesti z besedo »euro« v ustreznem sklonu.
 
26. člen
 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
Št. 450-05/06-7/4
Ljubljana, dne 26. oktobra 2006
EPA 1002-IV
 
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
vpis pravice do uporabe gotovine v Ustavo